Zgodba o kočijažu

Cesta. Kočijaž pelje kočijo. V njej sedi gospod. Peljeta se in peljeta … in hitrost je vedno večja. Pa se kar naenkrat pojavi ovinek in gospod ves prestrašen zavpije kočijažu: “Kočijaž! Ne tako hitro, ne bomo zvozili ovinka!”. A kočijaž mu odvrne: “Že 30 let vozim tu, pa še vedno sem ga zvozil”. In res - malce se sicer nagneta, a ovinek vseeno zvozita. Čez nekaj časa se znova pojavi ovinek in ker imata tudi tokrat zelo veliko hitrost se gospod zopet ustraši in zavpije kočijažu: “Kočijaž, kočijaž! Ne tako hitro, ne bova zvozila ovinka!”. Z veliko hitrostjo zapeljeta v ovinek, kočija se nagne, a ovinek vseeno zvozita, kočijaž pa mu odvrne: “Že 30 let vozim, pa še vedno sem zvozil ta ovinek!”. Čez nekaj časa pa se znova pojavi ovinek in gospod zopet zavpije kočijažu: “Kočijaž, kočijaž! Ne tako hitro, ne bomo zvozili!”. In res - tokrat se kočija prekucne, kočijaž pa odvrne: “Že 30 let vozim, pa še nikoli nisem zvozil tega ovinka”

Nauk zgodbe: težišče kočije je bilo previsoko.
Zapisano po - pripovedovanju Bubiča.